Spremembi slovenskega načrta za okrevanje zelena luč finančnih ministrov EU

Finančni ministri EU so danes potrdili četrto spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Po njem bo Sloveniji na voljo skupaj nekoliko manj nepovratnih in povratnih sredstev, to je 2,14 milijarde evrov, manj bo tudi mejnikov in ciljev, ki jih bo treba izpolniti. To naj bi bila zadnja večja sprememba načrta, poroča STA.

Čas za izpolnjevanje vseh mejnikov in ciljev, ki jih nacionalni načrt predvideva za črpanje sredstev iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi, je še do konca avgusta prihodnje leto, izplačila pa naj bi članice EU prejemale do konca prihodnjega leta.

Slovenija je na vrhu med članicami EU po črpanju sredstev iz mehanizma, za zagotovitev 100-odstotne izkoriščenosti sredstev, ki so Sloveniji na voljo, in na podlagi analize izvedljivosti projektov, pa je vlada oktobra potrdila predlog četrte spremembe načrta.

Ob zmanjšanju obsega razpoložljivih posojil za 87 milijonov evrov na 526 milijonov evrov in ohranitvi nespremenjenega obsega nepovratnih sredstev pri 1,61 milijarde evrov bo tako Sloveniji skupaj na voljo okoli 2,14 milijarde evrov nepovratnih in povratnih sredstev.

Manj mejnikov

Namesto 200 mejnikov in ciljev jih bo po novem 181. Vključene so bile tudi nekatere druge poenostavitve in spremembe pri alokaciji sredstev na naložbenem delu, da bodo glede na dinamiko projektov vsa razpoložljiva sredstva izkoriščena. To bo po napovedih finančnega ministrstva zadnja večja sprememba načrta za okrevanje.

Če se upošteva danes potrjena četrta sprememba načrta za okrevanje, je Slovenija do zdaj počrpala okoli 72 odstotkov vseh sredstev, ki so ji na voljo.

Evropska komisija je konec novembra na podlagi pozitivne ocene izpolnjevanja mejnikov in ciljev v okviru četrtega zahtevka za izplačilo Sloveniji namreč nakazala še 440 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi. Slovenija je iz mehanizma tako do zdaj skupaj prejela 1,54 milijarde evrov, z do zdaj prejetimi sredstvi pa je država podprla okoli 1.360 projektov na različnih področjih v skupni vrednosti 1,14 milijarde evrov.

Poziv za Slovenijo

Tudi finančni ministri vseh članic EU so danes po pojasnilih ministrstva za finance izmenjali mnenja o jesenskem svežnju dokumentov evropskega semestra in ocenah osnutkov proračunskih načrtov članic evrskega območja za leto 2026, ki jih je konec novembra objavila Evropska komisija.

Ta je za pet držav – Slovenijo, Hrvaško, Litvo, Malto in Nizozemsko – ugotovila, da bi lahko bili njihovi osnutki proračunskih načrtov v neskladju z njihovimi srednjeročnimi fiskalno-strukturnimi načrti za obdobje 2025-28 in s tem z javnofinančnimi pravili EU. Finančni ministri držav območja z evrom so v četrtek sprejeti izjavi tako to peterico držav pozvali, naj upoštevajo ta pravila.

Na finančnem ministrstvu so ob tem še enkrat poudarili, da slovenski osnutek proračunskega načrta za leto 2026 ni v neskladju s fiskalnimi pravili EU, za Slovenijo pa tudi ne bo odprt postopek zaradi presežnega primanjkljaja.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ob prihodu na današnje zasedanje natančneje pojasnil, kaj je glede slovenskega proračunskega načrta ocenila komisija in povedal, da se bo Slovenija odzvala predvsem tako, da bo državni proračun dejansko tak, kot je sprejet, in da primanjkljaj ne bo višji od napovedanega, torej 2,9 odstotka BDP, še piše STA.

“Ključno je torej, da se držimo poti, ki smo jo začrtali, in da kakršnekoli nove proračunske izdatke, če do njih pride, kompenziramo z nečim drugim,” je dejal.